Archive for the 'Jugoslavija' Category

Izbrisani

torek, marec 9th, 2010

Državni zbor je včeraj po 18 letih od nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Slovenije in po tistem, ko je ustavno sodišče to nezakonitost kar dvakrat nedvomno ugotovilo, sprejel zakon, ki izbrisanim in njihovim v Sloveniji rojenim otrokom določa pogoje za povrnitev statusa stalnih prebivalcev.

Ob tem se je spet razvnela ostra debata s kupom nesmislov. Zmago Jelinčič in SDS Branko Grims trdila, da izbrisa ni bilo in tako tudi izbrisanih ne more biti.  Tako imenovani izbrisani pa so “goljufi, špekulanti in okupatorji, ki so z orožjem napadli Slovenijo”. To smo slišali že neštetokrat, a nikoli ni nihče pojasnil, za kakšne špekulacije gre. Ali kdo misli, da je po tem, ko se je jugoslovanska vojska že pred meseci umaknila v Bosno in Srbijo, ko so nekatere zahodne države že napovedale priznanje Slovenije, še kdo pričakoval vspostavitev Jugoslavije in špekuliral s tem v zvezi?

Grims je še dodal, da zakon temelji na laži, češ da ne bo imel finančnih posledic in pri tem omenjal stroške upravnih postopkov, da nekaj stanejo tudi sodišča in ne nazadnje bo morala država izbrisanim plačati odškodnine. Neverjetno je, kako ljudi, ki so edini med bivšimi socialističnimi državami, na debelo vračali nacionalizirano premoženje in (vsaj cerkvi) milijonske odškodnine, sedaj skrbi, da bi ljudem vrnili kar bi jim moralo pripadati. Nekateri med njimi so v Sloveniji zaslužili pokojnino in potem čez noč ostali brez pokojnine, zavarovanja. Znan je tudi primer Celjana, Srba iz Bosne, ki je v tistem času delal v Avstriji. Ko je prišel v Slovenijo na obisk, so mu vzeli neveljavne dokumente in ga deportirali v Hrvaško. Ti so ga predali svojim v Bosno, pred nekaj leti pa so končno odkrili njegove kosti v eni od množičnih grobišč. G. Grims, ta zagotovo ne bo zaprosil za odškodnino!!!

V razpravi se je zopet izkazal Janez Janša z oceno, da tako absurdnega akta slovenski parlament še ni sprejemal, kajti ureja status tistim, ki ga niso želeli urediti. Stokrat je bilo že povedano, da tujce, ki niso zaprosili za državljanstvo ni nihče obvestil, da si morajo urediti stalno prebivališče. Tudi jaz si takega poziva nisem zapomnil, pa bi moral biti. Poleg tega, ali bi bilo zelo težko ljudem dopustiti stalno bivališče, tako kot so to storili za Nemce, Avstrijce, Italijane in vse druge tujce, ki so živeli takrat v Sloveniji. Koalicija v isti koš meče “ubogo snažilko z rakom iz Kranjske Gore in generale JLA, ki so krivi za smrtne žrtve agresije nad Slovenijo”. Ta isti Janša je, kot obrambni minister, zaposlil nekatere oficirje, ki so aktivno sodelovali v vojni. Med izbrisanimi oficirji pa najdemo človeka, ki ni hotel izvrševati ukazov, se kregal z nadrejenimi in ni hotel odstopiti s položaja. S tem je zadrževal agresijo, ker bi sicer na njegovo mesto prišel kdo, ki bi z veseljem napadel. Sedaj pa je agresor na Slovenijo in nezaželjen.

Začetek sojenja Karadžiću

petek, marec 5th, 2010

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je po večmesečni prekinitvi nadaljevalo in zaenkrat tudi končalo sojenje Radovanu Karadžiću. Karadžić je za izbruh vojne v BiH obtožil Bošnjake, medtem ko so se bosanski Srbi borili za “pravično in sveto stvar”. Zgodovinsko gledano, na tem svetu ni množičnega morilca, ki se ni boril za svojo “sveto stvar”. Tudi Hitler je le reševal nemški narod. Če pogledamo malo bolj v zgodovino Nemčije po 1. svetovni vojni, lažje verjamem Hitlerju kot Karadžiću.

Karadžić je za izbruh vojne obtožil “fundamentalistično jedro” Stranke demokratske akcije (SDA) Alije Izetbegovića, ki je vodilo “vojno politiko” v korist Bošnjakov na škodo “krščanske večine – Srbov in Hrvatov”. Cilj tega jedra SDA naj bi bil oblikovanje islamistične države na podlagi “nezakonite odcepitve”. Bistvena zahteva SDA je po njegovem bila, da je BiH “stoodstotno njihova”, Srbi in Hrvati pa morajo poslušati. Vsi z malo daljšim spominom (in številom let) se spomnimo, da se je vojna v BiH začela s koalicijo Hrvatov in Bošnjakov, ki so se skupaj borili, kljub temu, da so Hrvaški politiki ustanovili svojo vojsko. V tej koalicijo pa so sodelovali tudi mnogi bosanski Srbi, nekateri so za svoj pogum dobili tudi najvišja odlikovanja. Oblikovanje islamske države v Bosni je bilo takrat in je še danes popolnoma nemogoče. Kako boš ustanovil islamistično državo tam, kjer živi le 44% ljudi, ki se deklarirajo za Muslimane (kot narod). Velika večina teh pa  je veselo jedla svinjino, pila rakijo in pivo, ženski del pa se  je oblačil v mini krila.

Čeprav nisem poseben ljubitelj Izetbegovića se ne spomnim, (in prepričan sem, da ga ni bilo) niti enega poziva k ustanovitvi islamske države. Vedno je pozival k miru in sožitju v multikulturni BiH. To je ponavljal tekom cele vojne in na ta način preprečil izživljanje nad Srbi, ki so živeli v Bošnjaških enklavah. Tudi v bošnjaških enklavah so dogajale svinjarije, a jih je bilo bistveno manj. V Sarajevu so svoje klavce, v zelo odmevni policijski akciji, že sredi vojne aretirali ali pobili. Res pa je, da je ves čas vojne potekal proces islamizacije vojske. Iz nje so počasi odhajali Srbi in Hrvati. Po uradnih podatkih je bilo (če se prav spomnim) na začetku vojne, v TO BiH vključenih 30% Srbov in Hrvatov. Na koncu vojne jih je bilo le še za 1%. Vojna politika Izetbegoviča je bila torej na škodo Bošnjakov, ki so v bojih umirali namesto svojih srbskih in hrvaških sosedov, ki so se bili na začetku pripravljeni boriti za samostojno BiH. Marsikateri Srb pa je po razočaranju nad islamizacijo vojske morda začel verjeti tudi zgodbe o islamizaciji države in prešel na drugo stran.

Karadžić tudi pravi, da taborišča za Nesrbe niso bila taborišča pač pa »zbirni centri za ljudi, ki zaradi vojne niso imeli kam in so ta taborišča sami upravljali«. Kar težko je verjeti, da nekdo da tako izjavo. Poznam nekoga, ki je kot hrvaški vojak pristal v taborišču Omarska. Ko so ga zajeli je imel 100 kg, ko ga je oče prišel ob izmenjavi ujetnikov iskat, pa je stal pred njim in ga ni spoznal, ker je bil koščen. Še danes je koščen!

Odločitev Srbov, da pod nobenim pogojem ne ostanejo v novi skupni državi BiH, je pojasnil z dogajanjem med 2. svetovno vojno, ko naj bi ustaši pobili 500 tisoč Srbov. Govoril je o pritiskih in fizičnimu nasilju, ki so ga bili Srbi deležni na Hrvaškem po volitvah. Hrvati so se začeli množično oboroževati, nekateri politiki in skupine pa so odkrito grozili, da bodo Hrvaško očistili Srbov. Zgodovina je vedno hvaležno njiva, s katere pobirajo svoje izgovore razni Karadžići, Hitlerji… Taki kot on, se bodo še leta 3000 izgovarjali na 500 let turške nadvlade in 4-letnega terorja Ustašev. Vendar, če smo iskreni moramo priznati, da ima glede nasilja nad Srbi v Hrvaški kar prav. V Vojvodini sem srečal srbski par, ki je pobegnil iz Hrvaške, potem ko sta najprej izgubila delo, nato še službo, za piko na i pa so jima zažgali hišo. Pobegnila sta s pomočjo hrvaških prijateljev s katerimi še vedno vzdržujeta stike. Poznam tudi žensko, ki pravi, da je poslušala Tuđmana na enem od svojih govorov v Zagrebu, ko je izjavil, da bo na Hrvaškem ostalo le kakih 10% Srbov. On je že vedel, kaj govori, saj sta se z Miloševičem v Karađorđevu vse lepo domenila. “Pozabila” sta le obvestiti Karadžića in ostale.

Pokol 8000 Bošnjakov v Srebrenici je Karadžić ocenil kot “reakcijo Srbov na bošnjaške provokacije in nemire v tej enklavi”. Če dobro pomislimo, se je vse začelo s srbskimi provokacijami v Srbiji. Takrat so mitingaši grozili vsem, ki se niso strinjali z unitarno državo, v kateri bi veljalo načelo “en človek en glas”. Nekdo bi Karadžiča moral spomniti na množico, ki se je drla “Hoćemo oružje” in na manijaka, ki jim je odgovarjal z “Ne čujem dobro!” Nekdo bi ga moral spomniti na to, da so sodržavljane pošiljali na Dunaj in v Filadelfijo, če jim ni všeč po srbsko. Nekdo bi ga moral spomniti še na mnoge druge izjave in dejanja, tako srbskih politikov, kot mitingašev, ki so povzročila odpor do Srbov in nacionalno grupiranje ter oboroževanje širom Jugoslavije. Miloševiću, ki mu je Karadžić veselo sledil, je s svojo nacionalistično politiko, uspelo narediti nemogoče – združil je Slovence! (in vse ostale tudi)