Archive for the 'Notranja politika' Category

Davčne obremenitve v Sloveniji in EU

ponedeljek, september 29th, 2014

Pogosto slišimo, da so davki v Sloveniji visoki, celo najvišji na svetu. To je ena od laži, ki nam jo že leta ponavljajo in včasih nam kako stvar tudi tako predstavijo, da izgleda, kot da to drži. Spomnim se neke mednarodne študije, kjer so primerjali višino davka za tiste, ki zaslužijo preko 100.000  € (ali US$, nisem prepričan). Bili smo prvaki, čeprav pri nas razen Zidarja, Tovšakove in še par tajkunov in politično nastavljenih direktorjev, praktično ni človeka, ki bi toliko zaslužil. Vendar, z upoštevanje odstotkov (pa še to le nekaterih), in z zamolčevanjem stroškov za npr. zavarovanje, ki gredo “prostovoljno” iz plače, se da graditi zgodbo o dragi državi Sloveniji. Tole pa so podatki, ki jih je poslanec Združene levice, Franc Trček, povedal v državnem zboru 19. 9. 2014, pa še niso doživeli negiranja:

“Delež davkov v BDP-ju za Slovenijo znaša 37,6%, za EU 39,4%. Le Hrvaška ima večji delež kot mi. Imamo visoke posredne davke. Slovenija ima 38,8%, EU 43,5% davke, ki bolj prizadenejo revnejše. Slovenija ima tretje najvišje trošarine v EU. Delež neposrednih davkov, ki prizadenejo bolj bogate, znaša v Sloveniji 20, 8%, v EU 33,4% vseh davkov. Naša dohodnina je 50% obdavčena, ampak večina se plačilu davka izogne, zato smo mi v ZL predlagali drugačno obdavčitev. Visoko 41% obdavčenje prizidane že naslednji dohodninski razred, ki zajame, kot pravijo sociologi, nižji srednji sloj. Delo je v Sloveniji obdavčeno in obremenjeno. Po višini socialnih prispevkov, ki znašajo 40,5%, smo četrti v EU. Velika je razlika med prispevki delojemalcev in delodajalcev. Prispevki delodajalcev so nižji od EU povprečja, čeprav GZS govori drugače, delojemalci pa so v EU, v tem kontekstu socialnih prispevkov, najbolj prizadeti. Če gremo to preračunavati v implicitne davčne stopnje, te za Slovenijo zanašajo 19, 6% in za EU 31%. Po davku od dohodka pravnih oseb je Slovenija na 27. mestu v EU. To so hard facts.”

Pri tem bi opozoril še na eno zvijačo, ki jo predvsem GZS in razni direktorji radi uporabljajo. Ko govorijo o stroških, ki jih imajo delodajalci z delavci zelo radi omenjajo plačilo malice in vožnjo. Tega v EU baje ni in to dodatno obremenjuje podjetje. Ko pa govorijo o tem, koliko delavcu ostane od bruto plače pa na to kar pozabijo, saj bi to, izraženo v %, kvarilo njihovo sliko visoke obremenitve.

Rezultati (začasni) volitev v Državni zbor, 13. 7. 2014

ponedeljek, julij 14th, 2014

Včeraj so bile volitve v Državni zbor, ki so prinesle kar nekaj presenečenj. Prvo presenečenje je verjetno neverjetna zmaga Mira Cerarja. To kaže, da se volilcem ne smeš kazati ne lev, ne desen in si zelo dober in sposoben. Tudi programa praktično ne rabiš! Volijo te levi in desni.

Na drugo mesto se je z 20,7 % uvrstila SDS. To je sicer tretji poraz zapored, a rezultat je še vedno velik in prevelik. 20,7 % volilcev očitno ne moti, da Janez Janša pozabi, kdo mu je dal 60.000 € gotovine (samo za poplačilo kredita in avta, dejansko več), kdo mu je plačal dopuste v eksotičnih krajih…

Desus je dobil 10,2 % glasov. Erjavec s svojimi vici še vedno nateguje kup upokojencev, pa še koga zraven pridobi. Upokojenci so z njim že zgubili in verjetno bodo še kaj.

Na četrtem mestu, s 5,97% glasov, pa smo pristali z Združeno levico. Rezultat ni slab za skupino strank, ki so jo mediji, razen zadnji teden, ignorirali. Prepričan pa sem, da bi bili lahko še boljši, če bi bili bolj pogumni, kar se denarja tiče. Prepozno smo se odločili za radijsko reklamo (pa še sedaj ne vem, kakšno smo posneli). Zato smo na anketah dobili le 2-3%, zaradi česar mnogi volilci niso glasovali za nas. Niso hoteli, da bi njihov glas šel v nič! Poleg tega radijske reklame nismo vrteli v Ljubljani, ker naj bi tam že dosegli dober (maksimalen) rezultat. Neumnost! 1% glasov v VE3 in VE4 je enak skoraj 3% glasov v VE7 in VE8 (Maribor, Ptuj), pa še Ljubljana je bistveno bolj levo usmerjena.

Na petem mestu so Socialni demokrati s 5,95 % glasov. Stranka, ki je, s Pahorjem na čelu sledila Blairovo politiko, prisegala na ekonomsko politiko desnice in se hvalila z levičarstvom. Samo hvalila, kajti ko je bilo treba pokazati nekaj korajže in sprejeti kak zakon, ki bi zagotovil določene pravice manjšinam, so se vedno šli politično matematiko in mu nasprotovali. Hanžek pravi, da so bili vedno najtežji partner v dogovarjanju, saj so vse obljubili, le redko pa kaj naredili. Na ta način so izgubili leve volivce, desnih pa si niso pridobili. Zato je prav, da so doživeli tak polom.

Šesto mesto je pripadlo NSI-KD (5,53%), ki je ojačala svoj vpliv. Očitno jim podpora cerkve stranki SDS ni posebno škodovala, verjetno pa se jim je tudi obrestoval upor proti SDS.

Sedmo in zadnje mesto je dobilo Zavezništvo Alenke Bratušek (4,34 %). Sprašujem se, kdo je glasoval zanjo. Izvajala je politiko Janeza Janše, velja pa za levo političarko.

Prvi v začasni vrsti za odhod iz parlamenta so SLS, ki so dobili zares nehvaležnih 3,98 % glasov. Oni grizejo nohte in čakajo na glasove po pošti.