Archive for the 'Zunanja politika' Category

Bruselj spet pritiska

torek, junij 3rd, 2014

Včeraj so nas seznanili s priporočili Bruslja za nadaljnje politično delo v Sloveniji. nekateri pravijo, da je to kar program bodoče vlade, katerakoli že bo. Osem točk so nam zapovedali. Seveda so napisane tako, da se lepo sliši, predvsem tistim, ki ne znajo ali nočejo razmišljati. Pa poglejmo:

1. Javnofinančna konsolidacija s poudarkom na proračunski strategiji, ki bi spodbudila rast in zaposlovanje.

Javnofinančna konsolidacija pomeni zmanjševanje stroškov države (odpuščanje v javnem sektorju) in finančna vspodbuda za privatni sektor. Subvencij seveda ne bomo ukinili, pa čeprav gredo bolj v dobre avtomobile kot v nova delovna mesta. Če bo kdo poskusil prihodke države dvigniti z oviranjem trgovine z davčnimi oazami ga bodo zagotovo udarili po glavi.

2. Dolgoročna fiskalna stabilnost, omejitev izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Tega ni težko prevesti v: Zmanjšajte pokojnine!

3. Sklenitev socialnega sporazuma, ki bo prek gibanja plač spodbujal konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest.

Socialni sporazum, ki bi spodbujal konkurenčnost bi znižal plače, kar pa je v nasprotju s povečanjem domačega povpraševanja. Dvomim, da več slabo plačanih delovnih mest, ki komajda zagotavljajo preživetje, lahko pomembno poveča domače povpraševanje.

4. Sanacija bank, določiti bolj jasno vlogo DUTB, prodaja bank NKBM in Abanka Vipa.

Najprej sanirajte banke, ko pa ne bodo imele dolgov in bodo delovale z dobičkom, jih pa prodajte našim zasebnim vlagateljem, da bodo dobiček lahko črpali.

5. Nadaljevanje privatizacije, sprejetje strategije SDH.

Ne glejte kaj delamo, poslušajte kar govorimo! Mi imamo lahko državni telekom in banke, vi Slovenčki pa ne!!!

6. Prestrukturiranje podjetij in prilagoditev insolvenčne zakonodaje.

Prestrukturiranje podjetij ponavadi pomeni zmanjševanje zaposlenosti in posledično večje dobičke za lastnika. Ko gre za državno podjetje lahko rečemo, da odpustitev 100 ljudi morda poveča dobiček podjetja za 1M€, državi pa naloži za vsaj 5M€ stroškov.

7. Odprava poslovnih ovir in spodbujanje tujih vlaganj.

No, tu bi se res dalo marsikaj še narediti. vendar pa je potrebno biti previden, da nebi na vsaki njivi zrasla kaka čudna zgradba. Marsikako dovoljenje bi se lahko hitreje podelilo. Ne vem pa, zakaj bi morali spodbujati le tuja vlaganja. Kaj smo res bebci, ki nič ne znajo?

8. Sprejetje učinkovitih ukrepov za boj proti korupciji.

Lepo se sliši, ampak ali niso ravno Barosovi podprli Janšo? rekli so, da je naše sodišče “komunajzarsko” ravno ko je šlo  za primer boja proti korupciji. Pa še vpliv na Finsko in Avstrijsko pravosodje ima.

Barroso se poslavlja, ampak bojim se, da njegova politika ostaja. Vprašanje je, kakšne politike bodo v Sloveniji na vrh postavile državnozborske volitve. Glede na trenutno dogajanje se bojim, da bomo na oblast dobili nove Alenke, ki bodo pogumno plesale po bruseljskem taktu.

Mreža za pravične davke

torek, maj 13th, 2014

V tedniku Mladina, 21. 3. 2014, je izšel intervju z Jamesom Henrijem, glavnim ekonomistom Mreže za pravične davke (Tax justice network- TJN). Intervju, ki bi ga morali prebrati ne le vsi Slovenci, pač pa cel svet. Celoten intervju je dostopen na http://www.mladina.si/154983/james-henry/, tule pa bi le izpostavil nekaj zanimivih dejstev.

Po ocenah TJN je v davčnih oazah 25-35 bilijonov dolarjev samo v denarju. Koliko ga je v zlatu, umetninah, jahtah… ne morejo oceniti.

Pred 30 leti smo imeli okoli15 davčnih oaz, povprečna davčna obremenitev zunaj njih pa je bila precej višja, kot je zdaj. Danes imamo že več kot 85 davčnih oaz in prepolovljeno davčno obremenitev zunaj njih.  Če jih nebi bilo bi se v proračune držav OECD  na leto nateklo dodatnih 200 do 300 milijard ameriških dolarjev, samo Evropa pa izgubi okoli 130-200 milijard dolarjev.

Ena najboljših ugotovitev pa je naslednja: “Če upoštevam povprečne davke, ki jih imate v Sloveniji, to pomeni, da država vsako leto zaradi davčnih oaz izgubi od 750 milijonov do milijarde ameriških dolarjev. Če bi slovenski kapital v davčnih oazah lahko obdavčili, bi pokrili vaš letošnji proračunski primanjkljaj.” če se je zmotil za 50 % je številka še vedno ogromna.

Ob gledanju naših zabavnih oddaj sem opazil, da so licence za vse oddaje odkupljene v nekih eksotičnih državah. Zakaj? Tu je odgovor: “Tako Google denar najprej spravi na Irsko, kjer so davki na dobiček najnižji. A tudi to mu še ni dovolj. V naslednjem koraku ga iz Irske pošlje naprej, v davčno oazo, kjer ima registrirane patente za svoj iskalnik in kamor plačuje avtorske pravice. Zaradi tega Google tako rekoč ne plačuje davkov.” in “Apple je lani plačal le dva odstotka davka na vse svoje prihodke, ker so vse njegove intelektualne pravice registrirane v davčnih oazah.”

Od leta 2008 poteka reševanje največjih bank. In katere so to? “Marsikdo si davčne oaze še zmerom predstavlja kot nekakšne rajske otoke sredi oceana, dejansko pa so v središču tega posla največje in najpomembnejše finančne ustanove, kot so banke HSBC, UBS, Credit Suisse, J. P. Morgan, Wells Fargo, Barclays in vse štiri najpomembnejše revizijske hiše in največje odvetniške pisarne. Vsaj polovico zneska v davčnih oazah, o katerem govorim, upravljajo velike, nam vsem znane banke.”

Za našo dolžniško krizo pa je zanimiva naslednja izjava: “Vam v Sloveniji evropska komisija pravkar očita, češ da imate državne banke. Sedaj pa si oglejte največje zasebne banke na svetu, recimo J. P. Morgan, City Bank ali Bank of America in večino britanskih bank. Teh bank države leta 2008 niso le dokapitalizirale, ampak so jim dale celo brezobrestna posojila ali posojila z negativnimi obrestmi. Vi v Sloveniji morate drago plačevati za zadolževanje. Tuje velike banke, ki bodo financirale vašo privatizacijo, s katero želite odplačati dolgove, pa so se zadolžile zastonj.”

Pa še izjava, ki je bila v podobni obliki že večkrat objavljena: “Med letoma 1988 in 1992 je v času takratne krize Amerika zaprla skupaj 880 bankirjev. Kriza iz leta 2008 pa je 70-krat večja.”

V Sloveniji zelo radi pljuvamo po sebi in govorimo o veliki koruptivnosti. To potrjuje tudi anketna raziskava revizijske hiše Ernst & Young  o korupciji v 33 državah. Sodeč po tej raziskavi naj bi bila Slovenija najbolj koruptivna, najmanj pa Švica. Kaj pravi on?  “Ja, to je znana šala. Veste, kaj je danes Švica? Pozabite na utajo davkov – če ste nigerijski diktator in želite ukradeno premoženje kje shraniti ali če ste Ferdinand Marcos, se ne boste zafrkavali z nekimi Kajmanskimi otoki, ampak boste šli naravnost v Zürich ali Ženevo. Danes je Ženeva mesto, kjer se skriva najbolj umazan denar tega sveta. Tudi na našem seznamu, na katerem so države razvrščene po finančni transparentnosti, naredili pa smo ga v odziv na takšna merjenja korupcije, je Švica na prvem mestu. Švica ali Luksemburg, tudi Amerika in Velika Britanija niso najmanj koruptivne države, ampak so nadzorni stolpi tega sistema.”

Na koncu tega odličnega intervjuja pa je še tole:

“A bistvo boja proti davčnim oazam je drugje. Je v tem, da začnejo ljudje zahtevati pravične davčne ureditve. Sam sem zrasel v Minnesoti, ameriški zvezni državi, ki se je odločila, da v tej umazani igri ne bo sodelovala. Takšno strategijo bi lahko uporabila tudi Slovenija. Minnesota se je odločila, da ne bo novačila poslovnežev in ljudi z najnižjimi davki, ampak bo ljudi raje novačila tako, da bo vlagala v najboljše javne storitve, javne šole, bolnišnice in tako naprej.”

To je vaše priporočilo?

“Da. Tudi Sloveniji. Če boste z drugimi tekmovali z najnižjimi davki, se boste uničili. In če boste podkupovali svoje podjetnike, da bi se preselili nazaj, prav tako. Takšnih ljudi vendar nočete.”

Glede na vse povedano, bo potrebno kupiti njegovo knjigo z naslovom “Krvavi bankirji, zgodbe iz globalnega podzemlja”. predvidevam, da bo to zelo zanimivo branje.